Reaktorski infrastrukturni center (RIC)

je del Instituta “Jožef Stefan”. Osnovni namen Centra je obratovanje in vzdrževanje raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II za potrebe raziskovalnih skupin na IJS in od drugod.

Reaktor TRIGA Mark II

je namenjen za:
  • Trening - šolanje na področju uporabe reaktorjev in jedrske tehnologije nasploh
  • Raziskave z nevtroni in žarki gama
  • Izdelavo radioaktivnih izotopov. Izdelala ga je znana ameriška jedrska družba
  • General
  • Atomics.
Reaktor TRIGA smo zgradili na IJS leta 1966. Reaktor je dobavila družba General Atomics, reaktorski tank, telo reaktorja in zgradbe pa so zgradila domača podjetja. Leta 1991 smo ga rekonstruirali, obnovili in priredili za pulzno obratovanje.
Reaktor praktično neprekinjeno obratuje že 60 let. V tem času se ni zgodila nobena nesreča ali resnejša odpoved opreme, ki bi pomenila kršenje varnostnih predpisov in standardov.
Trenutno ima reaktor veljavno obratovalno dovoljenje do leta 2034. Takrat nameravamo obratovalno dovoljenje podaljšati še za 10 let. 
V organizacijskem smislu je RIC infrastrukturni center, katerega lastnik in upravljalec je Institut “Jožef Stefan”, podobno kot druge infrastrukturne centre s pomembno raziskovalno opremo (npr. pospeševalniki itd).
V upravnem smislu pa je RIC jedrski objekt, s katerim obratuje Institut “Jožef Stefan”. Obratovanje regulirajo številni slovenski in mednarodni zakoni, predpisi in standardi.
Njihovo izvajanje kontrolirajo slovenski upravni organi in mednarodne organizacije:
V reaktorski zgradbi in okoli nje nepretrgoma in sistematično merimo radioaktivnost. Meritve izvaja vrhunsko usposobljena in opremljena Služba za varstvo pred ionizirajočim sevanjem IJS . Rezultate meritev redno posredujejo URSJV in so objavljeni v letnih poročilih o jedrski in radiološki varnosti.
V vseh letih obratovanja ni bilo radioaktivnih izpustov v okolje (to je v zrak in odpadno ali podtalno vodo), ki bi presegali dovoljene mejne vrednosti. V zadnjih letih so naši izpusti na nivoju enega odstotka dovoljene vrednosti.
Jedrska varnost reaktorja TRIGA sloni na naslednjih treh načelih:
  • varna zasnova reaktorja,
  • kvalificirano, izkušeno in delu predano osebje (glej osebje RIC),
  • ter sistem zagotovitve kvalitete pri upravljanju, obratovanju in vzdrževanju.
Vsa pomembna vprašanja zasnove, izgradnje in delovanja reaktorja, ki imajo vpliv na jedrsko varnost, so obdelana v posebnem Varnostnem poročilu.
Reaktor proizvede približno 50 litrov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na leto. Shranjujemo jih v centralnem državnem prehodnem skladišču za nizko in srednje radioaktivne odpadke, ki je postavljeno tik ob rektorski zgradbi, upravlja pa ga Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO).
Leta 1999 smo z reaktorja odpeljali vse izrabljene gorivne elemente (vsega skupaj 219) na trajno odlaganje v ZDA.
V Reaktorskem infrastrukturnem centru od takrat nimamo visoko radioaktivnih odpadkov v obliki izrabljenega goriva.

Pomembni dosežki

Reaktor igra pomembno vlogo pri razvoju jedrske tehnologije in varnostne kulture v Sloveniji. Od vsega začetka je predstavljal središčno točko, okoli katere se je razvijala moderna tehnologija in to ne samo jedrska: številni uspešni strokovnjaki na področju računalništva, informatike, energetike, varstva pred sevanjem, tehnike, itd. so s svojim delom začeli na reaktorju. Naš reaktor je v Svetu dobro znan in ga v strokovnih krogih radi navajajo za zgled, kaj vse se da narediti tudi z majhnim raziskovalnim reaktorjem in majhnimi sredstvi. 

Mednarodno sodelovanje, ki ga gojimo na reaktorju, prispeva k ugledu Instituta Jožef Stefan, slovenske znanosti in Slovenije nasploh.

Področja, za katere je namenjen reaktor:

Šolanje

  • Na reaktorju so začeli svojo profesionalno kariero ali se izobraževali skoraj vsi jedrski strokovnjaki v Sloveniji, med njimi vsi profesorji reaktorske fizike in jedrske tehnike na univerzah v Ljubljani in v Mariboru ter ključni strokovnjaki NE Krško, Uprave republike Slovenije za jedrsko varnost in Agencije za radioaktivne odpadke.
  • Šolanje operaterjev in določenega tehničnega osebja NE Krško vključuje praktične vaje na reaktorju TRIGA
  • Na reaktorju opravljajo redne praktične vaje študenti fizike I. stopnje in študenti jedrske tehnike II. stopnje Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
  • Na reaktorju opravljajo prakso tudi tuji strokovnjaki iz držav, kjer jedrsko tehnologijo šele razvijajo, v povprečju dva na leto. Uporabljamo ga tudi pri mednarodnih tečajih, kar predstavlja pomembno promocijo in priznanje za IJS in Slovenijo.

Raziskave

  • Reaktor so uporabili pri osnovnih raziskavah v reaktorski fiziki, materialih, analitični kemiji, fiziki trdne snovi, nevtronski spektrometriji itd., katerih rezultate so objavili v več kot 300 znanstvenih člankih in več kot 600 objavljenih referatih.
  • Reaktor so uporabili pri več kot 20 doktorskih delih, 30 magisterijih in 100 univerzitetnih diplomah.

Izdelava radioaktivnih izotopov

  • Z radioaktivnimi izotopi, ki so bili izdelani na reaktorju, so zdravili ali diagnosticirali več kot 50.000 pacientov (predvsem tehnecij, fluor-18 in zlato);
  • 10-20 industrijskih zaprtih virov na leto (pretežno kobalt), vsega skupaj več sto enot;
  • Radioaktivni izotopi za posebne namene, npr. radioaktivni natrij v obliki vodotopne spojine za testiranje kvalitete pare v turbinah NE Krško;
  • Dopiranje polprevodnikov.
Posredni učinki
Vzdrževanje tehnološkega nivoja pri obratovanju reaktorja že od vsega začetka spodbuja uvajanje najnovejših tehnoloških dosežkov, ki se kasneje široko uveljavijo:
  • za potrebe reaktorskih preračunov smo na IJS že v šestdesetih letih nabavili prvi elektronski računalnik (ZUSE), s čemer se je začel tudi razvoj računalništva;
  • na reaktorju smo med prvimi uporabili mikroprocesorje za vodenje procesov;
  • že v začetku sedemdesetih let smo uvedli računalniško zajemanje podatkov in nadzor nad eksperimenti;
  • v odseku za reaktorsko fiziko so za potrebe preračunov reaktorja TRIGA nabavili prvi zmogljiv osebni računalnik na IJS (IBM PC XT).